Srce je opešalo. (Za)upanja, moči in volje za borbo ni bilo več. 1. septembra zvečer si odšel.
Dragi Darko, hvala ti za iskrenost in za vse dobro, ki si ga dal našemu društvu.
"Ko je bil še Zlatko, je bilo vse drugače", si nekoč dejal.
Upam, da tam, kjer si, nisi sam.
Želimo ti veliko ljubezni in miru.
Iskreno sožalje vsem tvojim domačim.
Marjeta
Dragi Darko, hvala ti za iskrenost in za vse dobro, ki si ga dal našemu društvu.
"Ko je bil še Zlatko, je bilo vse drugače", si nekoč dejal.
Upam, da tam, kjer si, nisi sam.
Želimo ti veliko ljubezni in miru.
Iskreno sožalje vsem tvojim domačim.
Marjeta
(objavljeno v Novem Matajurju, 12. septembra 2012)
Odšel je Darko Rutar, pesnik in prijatelj Benečanov
Živel je v Tolminu, bil je član in blagajnik kulturnega društva PoBeRe
Darko Rutar, prijatelj iz Tolmina, nas je zapustil. Imel je samo 56 let..
Bil je član in blagajnik KD PoBeRe, poznali smo ga kot pesnika, pa tudi kot video ustvarjalca in fotografa.
Zadnji video o Nadiži je predstavil lani tudi pri nas v Benečiji.
Bil je človek, ki ni dosti govoril, rad je pisal in razmišljal. Pravil je "vedno sem si želel ostati zvest samemu sebi" in to mu je res uspelo.
Pozdravili smo ga v torek popoldan na pokopališču v Tolminu in tenčas, po niegovi želji, se je oglasila glasba skupine Pink Floyd.
Pozdravili smo ga z branjem niegovih pesmi in z njegovimi besedami.
Ivici, sinu in družini iskrene sožalje članov društva PoBeRe.
Margherita Trusgnach
Odšel je Darko Rutar, pesnik in prijatelj Benečanov
Živel je v Tolminu, bil je član in blagajnik kulturnega društva PoBeRe
Darko Rutar, prijatelj iz Tolmina, nas je zapustil. Imel je samo 56 let..
Bil je član in blagajnik KD PoBeRe, poznali smo ga kot pesnika, pa tudi kot video ustvarjalca in fotografa.
Zadnji video o Nadiži je predstavil lani tudi pri nas v Benečiji.
Bil je človek, ki ni dosti govoril, rad je pisal in razmišljal. Pravil je "vedno sem si želel ostati zvest samemu sebi" in to mu je res uspelo.
Pozdravili smo ga v torek popoldan na pokopališču v Tolminu in tenčas, po niegovi želji, se je oglasila glasba skupine Pink Floyd.
Pozdravili smo ga z branjem niegovih pesmi in z njegovimi besedami.
Ivici, sinu in družini iskrene sožalje članov društva PoBeRe.
Margherita Trusgnach
Bežim ... in se vračam
Že celo življenje bežim iz teh grap, iz te doline. A vedno se vračam nazaj. Okusil in zadovoljil sem svetovne skomine. Le kaj mi bo ves blišč, vsa ta navlaka.
Ne potrebujem tega. Ne rabim življenja na visoki nogi. Ko mi je bilo težko sredi puščave, sem se spomnil na našo Sočo. Takoj se mi je povrnil mir v srce. Z novim zagonom sem se spopadel z izzivi. In vedno sem se vrnil med te domače hribe. Prehodil sem jih po dolgem in počez. In vsakič sem bil utrujen kot pes, a vendar srečen. Blaženi mir in vzhičenost sta mi napolnila srce do roba, nobene živčnosti ni bilo več. Občudoval sem vsako malenkost, vsako še tako neugledno rožico, hrošča, ki se je mučil čez kamen. Krivenčasta drevesa, ki vztrajajo v tem krutem svetu, kljubujejo viharjem in trdi zimi. Poletni suši. Mi smo kot ta drevesa. Vztrajamo v teh dolinah in grapah, v majhnih zaselkih, v trdem in skopem življenju.
Pogrešal sem vonj gnoja majhnih domačij, mimo katerih sem hodil. Pogrešal prijaznost ljudi, zadržanih, a ko jih ogovoriš, sproščenih in domačih. (...)
Darko Rutar
Že celo življenje bežim iz teh grap, iz te doline. A vedno se vračam nazaj. Okusil in zadovoljil sem svetovne skomine. Le kaj mi bo ves blišč, vsa ta navlaka.
Ne potrebujem tega. Ne rabim življenja na visoki nogi. Ko mi je bilo težko sredi puščave, sem se spomnil na našo Sočo. Takoj se mi je povrnil mir v srce. Z novim zagonom sem se spopadel z izzivi. In vedno sem se vrnil med te domače hribe. Prehodil sem jih po dolgem in počez. In vsakič sem bil utrujen kot pes, a vendar srečen. Blaženi mir in vzhičenost sta mi napolnila srce do roba, nobene živčnosti ni bilo več. Občudoval sem vsako malenkost, vsako še tako neugledno rožico, hrošča, ki se je mučil čez kamen. Krivenčasta drevesa, ki vztrajajo v tem krutem svetu, kljubujejo viharjem in trdi zimi. Poletni suši. Mi smo kot ta drevesa. Vztrajamo v teh dolinah in grapah, v majhnih zaselkih, v trdem in skopem življenju.
Pogrešal sem vonj gnoja majhnih domačij, mimo katerih sem hodil. Pogrešal prijaznost ljudi, zadržanih, a ko jih ogovoriš, sproščenih in domačih. (...)
Darko Rutar