PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE ZLATKA SMREKARJA
V VEČERIH PRED DNEVI PRI LUKATELCU V VOLČAH
23. avgusta 2011
Samo deset dni po predstavitvi Zlatkovih pesmi v knjigi Sem tak kot sem v Kobaridu, je že sledila druga. Tokrat skupaj v družbi pesnikov, gostov letošnjega, enega najpomembnejših evropskih pesniških festivalov, Dnevi poezije in vina na Ptuju, na Večerih pred Dnevi, kot se imenujejo branja po Sloveniji na predvečer začetka festivala. Letos so 23. avgusta zvečer potekala v Potrni, Krškem, Vrbi na Gorenjskem, Ormožu, Ljubljani in - v Volčah, pri Lukatelu.
Poetični večer se je tradicionalno odvijal na dvorišču stare domačije, pod trto v bližini potoka, ki je po svoje žuborel in pel, bog vedi o čem.
Na platnu je zasvetil krajec lune, prikazale so se zvezde. Ob utrinkih bi si morda lahko kaj zaželeli, a bili so le na platnu, nekje med krošnjami dreves, ob napisih: Keko, Ravne… Janez Leban je kliknil in zaslišal se je glas: »V Benečiji je bil majstr, k' se je klicu Keko…« Zlatko se je na platnu energično sprehodil sem ter tja, tako kot smo ga bili vedno vajeni. Povedal je par besed o pesniku in glasbeniku Keku ter prebral svojo pesem Glasba je, za katero je v Calli leta 2009 dobil posebno nagrado.
Potem nas je Anja Kovač iz Založbe Beletrina popeljala skozi verze gostov večera: švedskega pesnika Ukona, Ariane Reines iz ZDA, Toma Van De Voordena iz Belgije ter na koncu še 12-minutni posnetek s srečanja posoških radioamaterjev, 20. junija 2009, na Livških Ravnah, na katerem je Zlatko Smrekar nastopil z branjem svojih pesmi. Pred ogledom filma, katerega avtor je Vladimir Valentinčič, sem spregovorila nekaj besed o Zlatku, s katerim sva bila še lani, ob istem času tam in o njegovi knjigi, ki je tako hitro izšla tudi zato, ker ga pri Lukatelu letos ni bilo več.
Mikrofon sem vzela v roke potem, ko je Ana Gabršček, simpatična in nadebudna pevka glasbene skupine Rdeča nič zapela slovensko ljudsko pesem Nocoj pa, oh, nocoj… Saj ni vedela, ni mogla vedeti… Pa vendar, ravno to pesem je zapela.
Zdravko Duša se je ob koncu, ki se pravzaprav še ni končal, saj nas je Ana, ki so jo, mimogrede, njeni glasbeni kolegi povzdignili v »volčansko princeso«, s svojim glasom in glasbenim nastopom tako prevzela, da ji nekako kar nismo »dovolili z odra«, zahvalil vsem obiskovalcem in obiskovalkam, ki se radi udeležujejo kulturnih večerov pri njem, da vztrajajo ter vse povabil še na kozarec vina, soka in košček potice…
Marjeta Manfreda Vakar
Foto: Ivica Leban
