Če si bil z nami, Zlatko, ko smo praznovali tvoj 46. rojstni dan v Zvončku, upam, da ti je bilo lepo.

Čeprav smo te pogrešali in te pogrešamo, čeprav nas morda tudi ti pogrešaš ali ti je hudo, ker čutiš (če čutiš) našo žalost, upam, da ti je bilo lepo.

Da ti je bilo všeč, ko smo poslušali Wish you were here, Shine on you crasy diamond Pink Floydov, ki so te po mnogih letih še vedno navdihovali, te nagovarjali in te še vedno: ja, zasij nori diamant, zasij v svoji dragocenosti, postani vse to, kar si želiš, kar si lahko! Pa tam zasij, kjer morda si, vsaj tam, če tukaj z nami nisi (z)mogel. Upam, da si nas bil vesel tam, v Zvončku, svojih sorodnikov, prijateljev, ki smo bili vsi v mislih s teboj, s srcem pri tebi, ko smo zrli v steno v podobe s tvojega zadnjega nastopa v Idriji,
poslušali tvoj glas, se te spominjali v pesmih, prigodah,
te oživljali s Frankovo harmoniko in Sandrovo trobento,
te ohranjali s kruhom in vinom, v tvoj spomin.

Obstali smo v času, morda bili s teboj v večnosti...

Zgodnja jutranja ura nas je presenetila.


Vse najboljše, Zlatko!

Marjeta


V imenu KD PoBeRe in Zlatkovih sorodnikov se zahvaljujem
Mihi Obitu za diskretno mediacijo in Ireni ter Silvu iz Zvončka
za gostoljubje.