Od Livka do Nadiže in ljubezni

november 2011


Kulturno društvo PoBeRe
je gostom iz Kobarida in od drugod v mesecu Martina ponudilo tudi nekaj kapljic poezije, pravljic in glasbe v toku kulture, ki se v zadnjem letu sicer pogosto in blagodejno zliva na naša obrežja.

4. novembra je z beneške strani v Kobarid priteklo Livško jezero, epska pesem Antona Klodiča - Sabladoskega. Prijazna dobrodošlica Zdravka Likarja in zanimiv in radoživ uvod Katje Roš sta nas uvedla v mojstrsko prepletanje razmišljanja Alda Clodiga o preteklosti in sedanjosti življenja v Benečiji in vezmi njenih ljudi s kobariškim prostorom, z verzi iz stare pesnitve v interpretaciji mlade, nadarjene igralke Beneškega gledališča Cecilie Blasutig in z lastno poezijo, polno liričnih občutij, ki so se v nas prelila skozi glas Margherite Trusgnach. Istočasno se je na zidu usklajeno odvijala projekcija Daria Simaza, niz podob iz pesnitve in pokrajine, v kateri se zgodba dogaja. Blaga osvetlitev, bela cvetlica in sveče na mizi in po prostoru so že tako čarobne  besede napravile samo še bolj čarobne.



















Da je voda lahko več kot voda, smo slišali in videli tudi 10. novembra. Ko reka v naših srcih postane več kot reka, tudi ona ni več samo to, za kar se nam kaže. Postane nekaj, kar povezuje vodo, ki jo vidimo in nevidni tok duha in ocean, v katerem skupaj bivamo. Izviri, vrelci in vodnjaki postanejo Življenje. Živa, tekoča voda postane milost duhovnega preporoda. Voda je čustvo, kdaj blago in spevno obliva ljudi, drugič se umika boječe in tiho, prinaša samoto, kdaj spet podira mostove, srdita, ruši odnose, tok preusmerja, usodo človeka, ljudi. Ta Nadiža naša ji pravi Jurij Šimac iz Breginja. To njegovo in pesem Dragojile Milek Reka, nam je prebrala Mila Uršič. Pravijo, da človek vedno odkrije le tisto, kar je iskal. Kaj je odkrila Jubica z Matajurja na Čelah, nam je povedala Ada Tomasetig, pravljičarka iz Benečije. Osrednji dogodek večera je bila video projekcija filma o Nadiži. »Bila je čudovita jesen, v vsem razkošju barv. Lepi dnevi za potepanje s kamero,» je o času pred štirimi leti, ko je nastajal film o Nadiži, povedal Darko Rutar iz  Tolmina, ljubiteljski snemalec podob naše pokrajine, umetniških in družabnih  dogodkov in praznovanj. »Vedno sem občudoval naravo. Naj si bo le kakšen grič, skalo na njem ali pa gozd z vso svojo mogočnostjo in skrivnostnostjo. Steze pokrite s preprogo listja, visoka drevesa, ki so zakrivala nebo. In čudovite barve v vseh letnih časih.« S tokom reke in lepo glasbo smo pluli mimo Nadiških vasi, se dvigali na pobočja Matajurja, Stola in okoliških vrhov, si ogledovali posebnosti in zanimivosti Čedada in se vračali nazaj skozi lepe, a tu in tam tudi  prazne vasi, razpadajoče kamnite hiše, kjer pa še vedno rastejo rože in vzbujajo upanje, da se bo tja ponovno vrnil tudi človek.




















Ljubezen  nas je pripeljala 11. novembra na Ladin večer, na glasbeno literarni recital ljubezenske poezije KD PoBeRe z gosti iz Tolmina, Benečije, Vidma in Trsta in glasbe harmonikarja Aleksandra Ipavca - Ipa, vedno bolj prisotnega tudi v Posočju. V intimnem vzdušju zamolkle, a tople svetlobe, so si za okroglo mizico, ob vznožju katere so se v košari ponujali oranžni sadeži iz sadovnjaka našega tržaškega gosta Marka Kravosa, v krožni liniji sledile male skupine literatov s svojo ljubezensko liriko, ki je ob izmenjavah  počasi prehajala v nežno in temperamentno žlahtno glasbeno improvizacijo.


Poleg Marka Kravosa smo brali še:

Aldo Clodig
Lucia Gazzino
Margherita Trusgnach
Ksenija Zmagaj
Claudia Salamant
Vojko Rutar
Marjeta Manfreda Vakar
Luisa Battistig
Roberto Dedenaro
Marina Cernetig 
Andreina Trusgnach

Vse pesmi so priložnostno zbrane tudi v drobni brošuri Ladin večer.

Prva dva dogodka, katera je finančno podprla Občina Kobarid, je gostila Fundacija poti miru v Posočju, tretjega Občina Kobarid v Domu Andreja Manfreda. KD PoBeRe se vsem, ki ste bili z nami in/ali nam pomagali pri izvedbi, iz srca zahvaljuje.

Marjeta Manfreda Vakar
 






… utrujena
gledam nebo,
ki joče in pere
prenucane misli
poglodane ku
deloune oblieke …














… ti in jaz
in vek v tek,
z globino
na gladino,
izvezeni trak
okrog stopal …

















… bila si kot pesem. Dekle.
V moje srce vpeta harmonija.
Kot nežna, čista melodija …












… Tenčas
nie obedne meje
med kar san
an kar čujem oku mene,
nie meje
med kar san
an kar se troštan

kar me takuo tisčiš,
kar čujen vso tojo muoc
an potle me pa lepuo varieš …








Avtor fotografij je Miha Obit