»… Ideja, ki mi je prišla v tem trenutku! Kaj ko bi nas v Rezijo nekdo povabil na kakšen pesniški večer? Jaz bi strašno rad šel v tiste kraje, ker še nikoli nisem bil. Lahko bi naredili kakšen sobotni ali nedeljski izlet z obiskom, ogledom, branjem, sprehodom, piknikom v tistih krajih.«

















To je bil pomladni vzklik člana KD PoBeRe, Vojka Rutarja, ki je padel na plodna tla. Huda poletna vročina se je umaknila in nam »naklonila« ugoden izlet v Rezijo. V soboto zjutraj, 14. julija, se je skupina poberejevcev in prijateljev odpeljala iz Špietra proti Ravanci. Pred Etnografskim muzejem sta nas pričakali Luigia Negri in Silvana Paletti, ki sta nas prisrčno sprejeli. Luigia nam je skozi besede, fotografije, staro kuhinjsko posodo, copatke … predstavila Rezijo in njene ljudi. Bili smo deležni tudi prve učne ure iz rezijanščine. Ko smo zatem brali stare zapise, smo marsikaj prav dobro razumeli, zagotovo veliko bolje kot če bi brali ruska besedila. Odpeljali smo se proti Solbici, kjer so pred manj kot osmimi leti v nekdanji šoli odprli Muzej brusačev. Bili smo navdušeni nad tako dobro ohranjenimi kramami in krosmami, kolesi in s cinkom »zadelanimi« bakrenimi lonci in nad tradicijo, ki je še vedno živa in ki jo pomaga ohranjati tudi združenje C.A.M.A, ki ga je v drugi polovici 90 let ustanovilo osem brusačev. Sprehodili smo se po strmih in  očarljivih starih in ozkih vaških potkah, med strnjenimi kamnitimi hišami s partoni in si v leseni kočici predstavljali Jezuščka iz živih jaslic, ki pozimi na božični večer vpije: »Jaz sem Jakob!« Pa oslička in zvezdo repatico, ki se spušča z vrha hriba… V oštariji so nam ponudili kruhek z dobrim česnovim namazom, malce smo počili, potem pa se odpeljali na »planino« k prijazni Luigini sestri Mariji. Gostoljubno nas je sprejela in nam pred vzorno urejeno hišico ponudila prostor za piknik in branje poezije. Še dež nas je potrpežljivo počakal. Čustva so naredila svoje in nismo se razšli ne da bi še zapeli… Planike tri pa eno rezijansko in Mi se imamo radi …

Hvala vsem za prijetno družbo, Vojku za idejo, Margheriti Trusgnach za odlično organizacijo, Luigi, Mariji in Silvani za gostoljubje in vsem, ki ste kaj dobrega prinesli za pod zob… Posebno doživetje je bilo to, da smo bili skupaj v Reziji. Osebno sem to čutila tudi na globlji, arhetipski ravni.

MMV