Večer ljubezenske poezije pesnikov iz zamejstva in Posočja
Tolmin (pred M-barom), 18. avgust 2012
»Poezija je poetični odmev poezije duše«,
pravim v eni od svojih pesmi. Duša je po svoji duhovni naravi poetična, njen »pogovorni« jezik, način izražanja, komuniciranja je pesniški. Torej je poezija poetični zapis, zapisan odmev poezije, poetičnosti duše in njenega načina pripovedovanja.
Najbolj značilno za jezik poezije je to, da neko sporočilo, misel, idejo, občutje podaja v drugačni obliki kot prozno besedilo, ki predvsem opisuje in razlaga - pogosto na dolgo in široko. Zgoščenost pripovedi pesmim omogoča poseben način izražanja predvsem z metaforami (prispodobami) in simbolizmom. Vsebuje seveda še več drugih prvin besedne umetnosti.
Simbolika je za poezijo ključna, saj izraža neke splošne resnice na poseben način: most - na primer - je simbol za prehod iz enega v drug (višji, boljši, lepši) svet, mavrica je most med Nebom (duh. Svetom) in zemljo (mat. svetom), stopnice in lestev izražajo notranjo rast, zorenje, dvigovanje, metulj pripoveduje o notranji duhovni preobrazbi, ptice so prenašalke sporočil, sli, in zato vez med duhovnim in materialnim svetom, ogenj simbolizira toploto, svetlobo, varnost, strast, preživetje - in tako naprej.
Poleg tega so za poezijo značilni in pomembni - in zato je tako posebna - tudi notranji ritem (verz), melodičnost, zvok in rima, ki pa ni obvezujoča v današnjem modernističnem, svobodnem slogu pisanja. Kot je proze in drugih umetnosti veliko vrst, je tudi poezije in med vsemi ima ljubezenska poezija posebno mesto, saj opisuje notranji intimni svet, svet sanj, hrepenenj, občutij, čustev, telesnosti, želja po
povezanosti, prepletanju, predajanju, zlitju dveh duš, src, popolnem sobivanju z nekom, ki te izpolnjuje, dopolnjuje, osmišlja in zadovoljuje. In seveda ti njega, oziroma njo.
Brali smo:
Andreina Trusgnach:
… Kar san bla majhana, v hiš an v vasi me je nimar spremjala slovienska besieda an samuo po radje smo kajšinkrat poslušal kjek po taljansko. V šuol, pa, so nas učil samuo po taljansko an niesmo smiel še med nam guorit po našin. Se je zdielo normal de kar je bluo taljansko, je bluo lepuo an pravično. Obedan nije še uagu študierat de bi bluo moc pisat v maternim jziku. Tala parložnost se nan je parvič parkazala kar san bla v srednji šoli, za natečaj »Moja vas«: usak, takuo k je mu, je parvič napisu kjek po sloviensko. Obedan nije poznu strešic an slovnice pa usi, tenčas, smo doma guoril po našin, usi smo imiel dost reči za poviedat: vas naš sviet ki po taljansko je zgubju svojo vrednoto …
… de b'mogli naši spomini se srecjat včasih ku sada, se butent, se stisent za se ujet nazaj an nazaj an še nazaj. De b' mogli le spomini ubit praznino, k' pride potle. An pustit sled od tega, k' smo bli.
Ina Stergar:
… Pred kratkim sem dovolila poeziji da se mi piše, sem tišini dala prosto pot, bila je nema vrsto let, nazadnje pa je spregovorila v verzih …
… Voda stoji nad lesko jata drobnih ptic. Zrak je opran, komaj slišen je njegov šepet. Grafika v enem odtisu zrcali le delček lepote sveta …
Marjeta Manfreda Vakar:
… Sem Tminka z delno furlanskimi koreninami. Pisanje je moja nuja že iz OŠ, pesmi pišem zadnjih 20 let, ljubim glasbo in upam na boljši svet …
… Sladki tornado me je zavrtel in me ponesel k tebi, ker sem želela biti srečna v tvojem pogledu ...Danes si se mi na najlepši poletni dan zgodil ti.
Vojko Rutar:
… Poezija mi zadnjih 12 let podarja drugačen pogled na svet, ljudi, življenje, naravo, živali. Poezija me hrani, zrači, napaja, oblači, čisti. Poezija mi daje ritem, zagon, voljo do življenja, me zaziblje v spanje in prebudi v nov, smisla poln dan …
… Bila edina moja pesem si. Dekle. Ker nikoli ni bila izpeta, še vedno v meni se prepleta …
Margherita Trusgnach:
… Dan podglavnik za spat, dva za brat, štier za kupe sanjat …
Aldo Clodig:
… De bi na imeu tele cvetje, ki uonja za me, de bi na imeu rame, ki mi pomaga živiet, bilo bi takuo huduo, de bi na mu prenest, zgubu bi se v maglo an tam bi mu v mieru sanjat …
Martina Leban:
… Ma, ko mglica suj kapot dwigne, tejskrt se u naš wasic lepote skrite pakažeje, takrt člebk apre srce an pa duša, da se ti ači an telo napajije …
Hvala KS Tolmin za povabilo in logistično pomoč, kot tudi bifeju Mojšč za gostoljubje. Seveda topla zahvala vsem, ki ste nas prišli poslušat.
Marjeta
Tolmin (pred M-barom), 18. avgust 2012
»Poezija je poetični odmev poezije duše«,
pravim v eni od svojih pesmi. Duša je po svoji duhovni naravi poetična, njen »pogovorni« jezik, način izražanja, komuniciranja je pesniški. Torej je poezija poetični zapis, zapisan odmev poezije, poetičnosti duše in njenega načina pripovedovanja.
Najbolj značilno za jezik poezije je to, da neko sporočilo, misel, idejo, občutje podaja v drugačni obliki kot prozno besedilo, ki predvsem opisuje in razlaga - pogosto na dolgo in široko. Zgoščenost pripovedi pesmim omogoča poseben način izražanja predvsem z metaforami (prispodobami) in simbolizmom. Vsebuje seveda še več drugih prvin besedne umetnosti.
Simbolika je za poezijo ključna, saj izraža neke splošne resnice na poseben način: most - na primer - je simbol za prehod iz enega v drug (višji, boljši, lepši) svet, mavrica je most med Nebom (duh. Svetom) in zemljo (mat. svetom), stopnice in lestev izražajo notranjo rast, zorenje, dvigovanje, metulj pripoveduje o notranji duhovni preobrazbi, ptice so prenašalke sporočil, sli, in zato vez med duhovnim in materialnim svetom, ogenj simbolizira toploto, svetlobo, varnost, strast, preživetje - in tako naprej.
Poleg tega so za poezijo značilni in pomembni - in zato je tako posebna - tudi notranji ritem (verz), melodičnost, zvok in rima, ki pa ni obvezujoča v današnjem modernističnem, svobodnem slogu pisanja. Kot je proze in drugih umetnosti veliko vrst, je tudi poezije in med vsemi ima ljubezenska poezija posebno mesto, saj opisuje notranji intimni svet, svet sanj, hrepenenj, občutij, čustev, telesnosti, želja po
povezanosti, prepletanju, predajanju, zlitju dveh duš, src, popolnem sobivanju z nekom, ki te izpolnjuje, dopolnjuje, osmišlja in zadovoljuje. In seveda ti njega, oziroma njo.
Brali smo:
Andreina Trusgnach:
… Kar san bla majhana, v hiš an v vasi me je nimar spremjala slovienska besieda an samuo po radje smo kajšinkrat poslušal kjek po taljansko. V šuol, pa, so nas učil samuo po taljansko an niesmo smiel še med nam guorit po našin. Se je zdielo normal de kar je bluo taljansko, je bluo lepuo an pravično. Obedan nije še uagu študierat de bi bluo moc pisat v maternim jziku. Tala parložnost se nan je parvič parkazala kar san bla v srednji šoli, za natečaj »Moja vas«: usak, takuo k je mu, je parvič napisu kjek po sloviensko. Obedan nije poznu strešic an slovnice pa usi, tenčas, smo doma guoril po našin, usi smo imiel dost reči za poviedat: vas naš sviet ki po taljansko je zgubju svojo vrednoto …
… de b'mogli naši spomini se srecjat včasih ku sada, se butent, se stisent za se ujet nazaj an nazaj an še nazaj. De b' mogli le spomini ubit praznino, k' pride potle. An pustit sled od tega, k' smo bli.
Ina Stergar:
… Pred kratkim sem dovolila poeziji da se mi piše, sem tišini dala prosto pot, bila je nema vrsto let, nazadnje pa je spregovorila v verzih …
… Voda stoji nad lesko jata drobnih ptic. Zrak je opran, komaj slišen je njegov šepet. Grafika v enem odtisu zrcali le delček lepote sveta …
Marjeta Manfreda Vakar:
… Sem Tminka z delno furlanskimi koreninami. Pisanje je moja nuja že iz OŠ, pesmi pišem zadnjih 20 let, ljubim glasbo in upam na boljši svet …
… Sladki tornado me je zavrtel in me ponesel k tebi, ker sem želela biti srečna v tvojem pogledu ...Danes si se mi na najlepši poletni dan zgodil ti.
Vojko Rutar:
… Poezija mi zadnjih 12 let podarja drugačen pogled na svet, ljudi, življenje, naravo, živali. Poezija me hrani, zrači, napaja, oblači, čisti. Poezija mi daje ritem, zagon, voljo do življenja, me zaziblje v spanje in prebudi v nov, smisla poln dan …
… Bila edina moja pesem si. Dekle. Ker nikoli ni bila izpeta, še vedno v meni se prepleta …
Margherita Trusgnach:
… Dan podglavnik za spat, dva za brat, štier za kupe sanjat …
Aldo Clodig:
… De bi na imeu tele cvetje, ki uonja za me, de bi na imeu rame, ki mi pomaga živiet, bilo bi takuo huduo, de bi na mu prenest, zgubu bi se v maglo an tam bi mu v mieru sanjat …
Martina Leban:
… Ma, ko mglica suj kapot dwigne, tejskrt se u naš wasic lepote skrite pakažeje, takrt člebk apre srce an pa duša, da se ti ači an telo napajije …
Hvala KS Tolmin za povabilo in logistično pomoč, kot tudi bifeju Mojšč za gostoljubje. Seveda topla zahvala vsem, ki ste nas prišli poslušat.
Marjeta
